
Vid Drašler – bobni
Jure Boršič – alt saksofon, klarinet
Marina Džukljev – klavir
Jošt Drašler – kontrabas
Marina Džukljev je pianistka, pedagoginja in uveljavljena izvajalka na področjih svobodne improvizacije, klasične, sodobne in uporabne glasbe. Sodelovala je z vrsto glasbenikov in multimedijskih umetnikov iz Evrope, ZDA, Kanade in Japonske. Kot članica različnih ansamblov in kot solistka je izdala več kot 20 plošč pri mednarodno priznanih založbah ter nastopila na uglednih festivalih in koncertnih ciklih po vsej Evropi.
Peter Margasak jo opisuje kot »izjemno vsestransko improvizatorico, ki sodeluje z najrazličnejšimi ustvarjalci iz celotnega slogovnega spektra. Njeno igranje združuje ideje iz jazza, sodobne in eksperimentalne glasbe, pri čemer vedno ostaja predana raziskovanju zvoka kot takega in ohranja izrazito ansambelsko občutljivost.
Jure Boršič (1994) je saksofonist in klarinetist mlajše generacije, ki živi in ustvarja med Novo Gorico, Kreativno cono Vrtojba in Ljubljano. Njegovo delo se osredotoča predvsem na improvizirano glasbo, svobodnejše jazzovske odvode, eksperimentalno glasbo ter sega tudi v underground žanre, na primer punk, metal, noise in še kaj. Za svoj glasbeni izraz uporablja altovski saksofon, sopranski saksofon, klarinet, v zadnjem času pa se posveča tudi prepariranju instrumentov s pomočjo kontaktnih mikrofonov in drugih objektov, ter raziskovanju ‘razširjenih tehnik igranja’ na pihala. Poleg glasbenega ustvarjanja je dejaven tudi kot organizator ter soorganizator koncertov Fri-Fru-Fra v Vrtojbi ali Šempetru pri Gorici, ter seriala Taktišče v prostorih Hupe Brajdič v podhodu Ajdovščina v Ljubljani.
Glasbeno se je izobraževal na nižji glasbeni šoli v Novi Gorici, kasneje pa tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, vendar programa jazz saksofona tam ni zaključil. Raje se je pridružil Kombo šoli Zlatka Kaučiča ter začel prvič igrati z nekaterimi alternativnimi skupinami, med katerimi velja izpostaviti jazzcore projekt Koromač. Pri Kaučiču je diplomiral leta 2023. Kratek čas je obiskoval tudi Conservatorio Giuseppe Tartini v Trstu pri profesorju Klausu Gesingu, a je šolanje tam zaradi osebnih razlogov hitro opustil in se preselil v Ljubljano. Od takrat se je na saksofonu izpopolnjeval sam, z občasnimi privatnimi urami pri Cenetu Resniku, Boštjanu Simonu, Danieletu D’Agaru, Christine Abdelnour, Chrisu Pitsiokosu, Tomu Chantu in Libi Villavechii. Razen tega se je udeležil številnih delavnic, med drugim pri Joelle Leandre, Tristanu Honsingerju, Seijiru Murayami, Johnu Russelu, Michaelu Zerangu, Gerryju Hemingwayu, Jonasu Kocherju in Agustiju Fernandezu.
Piha, škripa, grize in cvili v številnih in raznolikih stalnih in manj stalnih zasedbah in projektih npr. TiTiTi, Oholo!, Shoe & Shoelace, Gal Furlan Kvartet, The Canyon Observer, Čompe, razne variante Kaučičevega Kombota, Orkester brez meja/Senza Confini, Bootleg Unit, seveda pa tudi v številnih ad hoc improviziranih sestavih. Tako je renčal in žvrgolel že z lepim številom slovenskih improvizatorjev, vedno pogosteje pa si oder deli tudi z mednarodnimi glasbeniki npr. Jasperjem Stadhoudersom, Elisabeth Harnik, Diegom Caicedom, Timotheejem Quostom, Marino Đukljev, Giorgiom Pacorigem, Jordijem Pallaresom Barbero in drugimi.
O Vidu Drašlerju lahko govorimo na več načinov. Od tega, da ga vztrajno srečujemo na festivaluu in dogodkih Ignor, kjer svojo glasbo staplja s poezijo, do mnogih dogodkov, ki jih organizira v okviru vrhniške ekipe in koncertov cikla Rojišče. V zadnjem času smo ga lahko slišali v zasedbah TiTiTi, Oholo in Svojat, kjer poleg steady beata vsakič znova razpira tudi polje improvizirane glasbe. V mnogih primerih je backbone benda, vedno pa je bobnar, ki sošpilavcu odpira prostor in z njim deli muziko. Zareže, kjer rezati gre ter na plin in zavoro pritiska s tenkočutnostjo izkušenega mehanika, ki domuje v drobovju svojega inštrumenta, ga posluša, se nanj odziva, spremlja, se navdihuje, vzpodbuja in umika … skratka igra in igra se! Je skladatelj, pedagog, improvizator, predvsem pa glasbenik.
Jošta Drašlerja poznamo kot kontrabasista, ki se udejstvuje v svobodni improvizaciji, free jazzu, jazzu in rockerskih ter indie rockerskih zasedbah. Ob študiju muzikologije je študiral kontrabas na Deželnem konzervatoriju v Celovcu. Učil se je tudi pri znanemu slovenskemu improvizatorju Zlatku Kaučiču, pri katerem je sodeloval v njegovih večjih zasedbah (Orchestra Senza Confini, Kombo, Cerkno Jubileum Orchestra), z bratom Vidom Drašlerjem in pihalcem Markom Karlovčecom tvori ognjevit free jazzovski trio DKD Trio, s katerim so povili ploščo in nastopali doma in v tujini. Je član Balžarlorsky-Drašler 3o, ansambla Olfamoštvo, kolektiva Oholo!, tria TiTiTi in zasedbe bobnarja Aleša Rendle, veliko pa sodeluje z Mariom Rechternom in Lindo Sharrock, Aleksandrom Škorićem in Benedictom Taylorjem. V letu 2018 je posnel solistično ploščo za kontrabas The Balloon Catcher. Aktiven je tudi kot organizator dogodkov na Vrhniki in v Bistrici ob Sotli.